Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen

Vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let, ima periferno arterijsko bolezen, je ob dnevu žil povedal predstojnik oddelka za žilne bolezni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Aleš Blinc. To je bolezen zamašenih žil, pri kateri se maščobne obloge nalagajo na stene ožilja spodnjih okončin. Zaradi zoženih arterij se zmanjša pretok krvi, ne le do nog, pač pa tudi do srca in možganov. Pravočasna diagnoza bolezni prepreči hujše posledice, kot so srčni infarkt, možganska kap, gangrena in izguba noge.

Poglavitna bolezen arterij je sicer pri nas po njegovih besedah ateroskleroza ali poapnenje žil, "o kateri že veliko vemo, a je še vedno tudi za znanstvenike do neke mere uganka". "Ključno je to, da ateroskleroza nikoli ni omejena na eno samo žilo. In če imamo težave z žilami v nogah, imamo zelo verjetno tudi aterosklerotične obloge v srčnih, vratnih žilah in še kje," je pojasnil Blinc.

Ljudi s periferno arterijsko boleznijo sicer po njegovih besedah včasih niso tako resno obravnavali kot denimo bolnike z angino pektoris, podcenjevali so jo kot bolezen ogledovalca izložb, ker je ljudi bolezen prisilila, da so se zaradi bolečine v nogah ustavili. Ravno ta pa je opozorilni znak bolezni.

Vir: RTVslo.si Celoten članek si lahko preberete tukaj: LINK